Kum

Varovano območje Kuma, ki tako kot še nekatera druga območja na posamičnih mestih prestopa meje Zasavja, meri skoraj 59 kvadratnih kilometrov. Poraščajo ga različne vrste gozda, med katerimi so evropsko pomembni habitatnimi tipi bukovi in javorovi gozdovi ter dinarski gozdovi rdečega bora. Na krčevinah pa prevladujejo suha travišča in grmišča, ki so pomembna rastišča kukavičevk.

Predvsem na kraških košenicah domuje metulj travniški postavnež (Euphydryas aurinia). Bukovi gozdovi so domovanje alpskega kozlička (Rosalia alpina), večjega hrošča iz družine kozličkov. Pri Prusniku, skoraj v savski dolini, je eno najpomembnejših življenjskih območij hrošča močvirski krešič (Carabus variolosus). Podstrešje in zvonik cerkve v Borovaku ter okolica sta pomemben življenjski prostor netopirja mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros). Slavo Kuma širi tudi majhen rjav hrošč, ki mu je Kum dal ime: Kumski brezokec (Anophthalmus schaumi kumensis).

Na Kumljanskem raste več deset zavarovanih vrst rastlin, med njimi tudi kranjska lilija ali zlato jabolko (Liliun carniolicum), ki jo domačini imenujejo koštrunčki, brstična lilija (Lilium bulbiferum), ledenodobni relikt lepi jeglič ali avrikelj (Primula auricula), dišeči volčin (Daphne cneorum), ki tod naokoli nosi ime resnce, širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum)... Najbolj sloveč pa je zasavski endemit opojna zlatica (Ranunculus thora).

Photo gallery

« Unspoiled Nature

Interactive map of Zasavje

Find the points of interest in Zasavje.